Glej, nate nisem nikol gledala kot na best frendico. Prej si mi bla kot sestra. in priznam, tist blog na net logu je bil res poden. Nisi mi ti obrnila hrbta, pa tud jst ga nisem teb. Zdaj pač vem, zakaj so mi vsi govoril da bo tako. Nova šola, novi ljudje... Na začetku se še trudiš ohrant stike, ne mi govort da se nisem. Ampak počas tud to nehaš pa ne zarad tega ker obupaš kot si ti rekla, ampak zarad tega, ker so tisti novi ljudje 1oo.x bolj zanimivi kot jaz, ki me poznaš že 1o let in veš več o meni kot jaz sama. Tako pač je, s tem se bom mogla sprijaznit, sam ne mi govort da mi je useeno. Ker mi ni. Pogrešam te, pogrešam najine pogovore do pol šestih zjutraj, pogrešam najine "movie night-e" pogrešam najine interne šale, ki so se nama zdele za popizdit smešne noben okoli naju pa ni dojel zakaj se sploh gre, pogrešam najine "sk8arske" večere pred Šokotom, pogrešam ko sva se skoraj vsako soboto ob 2h zjutraj primajale k tebi domov, pogrešam naju. In tako smo se odločile 1. septembra. Vsaka je šla svojo pot in to je dejstvo. Edino kar si želim od tebe je, da se ne obrneš ko me vidiš (tako kot takrat u Tušu ><) ampak da me usaj pozdraviš. Saj mi ne rabiš skočt u objem, simple Hi will do just Fine. To je vse kar sem ti mela za povedat, verjem da je iz srca.
Hang in there.
Upam, da je una keri je namenjeno prebrala tole. ;)
OdgovoriIzbriši