Story of my life. Part 2

Tedni so minevali in vsako misel nanj je odločno zatrla. Ni si dovolila sanjariti o njem. Prišel je deževen aprilski večer. Večer, pred njenim rojstnim dnevom. Imela je zabavo in vsi so že nekaj malega spili. Po tem pa ji je rekel če gre z njim. Sprehajala sta se po domačem kraju. Ne pomni kdaj je nazadnje tako deževalo. Ulice so bile tihe in prazne. Vseeno jima je bilo za dež, vseeno jima je bilo, da bosta mokra. Važno da sta bila skupaj. Držal jo je za roko nato pa ga je poljubila. Nihče se ne poljublja tako dobro kot on. Ubijala bi za njegove poljube, za njegove poglede bi dala vse na tem svetu. Rekel ji je, da jo ima rad. Ne! Ni bila tako vinjena da bi se ji to samo zdelo. Rekel je. Te tri besede so se vtisnile vanjo... še danes sliši njihov odmev. Po drugi strani si je govorila naj si ne dela tega, da ni resno mislil...itak je pil… čez nekaj mesecev se je zgodilo. Pred njenimi očmi je bil z drugo. Vedela je da nima pravice dramatizirati in delati scene iz tega. Konec koncev nista nikoli bila par. Pa vseeno. Takrat se je odločila da ga bo pozabila.